Učenje nadzora nad padalom na tleh in skozi celotno fazo vzleta ti bo dalo veliko samozavesti. Vendar na žalost to ni nekaj, na kar se veliko pilotov jadralnih padal osredotoča. V resnici smo pri tem precej slabi. V najslabšem primeru to pomeni, da lahko zamudiš odličen dan za letenje, ker ne moreš obvladati padala v danih vremenskih razmerah, ali pa se celo poškoduješ. Na srečo se lahko dobra tehnika vzleta, ne glede na pogoje ali situacijo, nauči.
Z Matjažem opažava, da veliko učencev, po zaključenem začetnem tečaju, postavi groundhandling (obvladovanje in vodenje padala na tleh) na stranski tir. Tudi če je tekom nadaljevalnega tečaja organiziran groundhandling, je zanimanje zanj minimalno in veliko je izgovorov »nimam časa«.
Tukaj je zbranih nekaj ključnih nasvetov, kako izboljšati tehniko vzleta.
Spremeni težišče
Eden najpreprostejših načinov, da si zagotoviš večji nadzor nad svojim padalom medtem, ko si na tleh, je, da si pridobiš navado upogibanja kolen med groundhandlingom in hrbtnim dvigom kupole. To omogoča, da preko sedeža boljše uporabiš svojo telesno težo.
S premikanjem težišča navzgor ali navzdol lahko hitro obremeniš ali razbremeniš padalo. To ti omogoča, da se fleksibilno odzivaš na hitre spremembe dviga, ki ga povzročajo različne sile vetra.
Na primer, ob sunku vetra iztegneš noge in zmanjšaš obremenitev padala. Če veter pojenja, se spustiš nižje, in s tem bolj obremeniš padalo. Z nižjim položajem boš prav tako razvil boljši občutek za sile, ki delujejo na padalo.
Ko enkrat začneš premikati svoje težišče, bo rokovanje s padalom na tleh postalo veliko lažje.
Kako se premikaš je pomembno
V fazi polnjenja padala pri vzletu je pomembno, kako premikaš svoje telo — ne moreš samo stati tam in čakati kar bo pa bo. Premik določa, kako hitro (ali počasi) se padalo dvigne nad tabo. Vlečenje za A-linije v sodobnih padalih skoraj ne igra vloge, kar v praksi pomeni, da moraš ob brezvetrju sam ustvariti nasprotni veter z gibanjem telesa po pobočju. To je edini način, da se padalo napihne in dvigne.
Če pa želiš v močnih vetrovih nadzorovano napihniti padalo, se moraš med fazo polnjenja kupole premikati proti padalu. Močnejši je veter, večji in hitrejši so koraki proti padalu.
Cilj je, da se jadralno padalo počasi dviguje. Počasen vzpon pomeni manjši vzgon padala ko je v položaju nad glavo. Na ta način te jadralno padalo ne bo nenadoma potegnilo. S tem je zmanjšana tudi nagnjenost k prehitevanju krila, saj le to ni moglo razviti hitrosti. To ti daje popoln nadzor.
Tik preden začneš s polnjenjem kupole, oceni moč vetra. Če je veter močan, ne potiskaj proti njemu, ampak popusti sili, tako da se premikaš proti padalu. Za iskanje pravega ravnovesja lahko na začetku pretiravaš s premikom proti padalu. Tako bo jadralno padalo varno padlo nazaj na tla.
Nauči se prijeti zavorno (krmilno) vrvico
Če uživaš v groundhandlingu, lahko treniraš občutek za jadralno padalo s tehniko “prijem preko krmilne vrvice«. Najboljši način za to je naslednji: Drži oba A-trakova v eni roki (na primer v levi roki, kot je prikazano na fotografiji) in pusti, da zavore prosto padejo. Preden potegneš padalo, se premakni dva do tri metre levo od središča padala, da se desna polovica padala pred vami dvigne prva. Nato napolni padalo. Dviga se asimetrično.
Da ga poravnaš nad glavo, uporabi prste desne roke za prijem zavorne (krmilne) vrvice desne polovice padala. Trik: primi neposredno za zavorno vrvico nad škripcem (trenutek na fotografiji). To naredi zavorni učinek bolj neposreden, precizen in učinkovit. Padalo takoj reagira na popravek.
Da bi jadralno padalo ostalo v vetru, morate obvladovati obe strani. To dosežeš z hitrim spreminjanjem prijema: ko opaziš, da leva polovica padala potrebuje zaviranje, ker grozi, da se bo dvignila, je čas, da storiš to: izpusti zavorno vrvico v desni roki, prenesi A-štrike iz leve roke v desno roko in postavi levo roko neposredno na levo zavorno vrvico nad škripcem. Bodi nežni pri popravkih.
Da bi lahko obvladoval padalo po svojih željah, moraš nenehno spreminjati prijem. Ta tehnika zahteva nekaj vaje. Pomaga ti, da predvidiš in občutiš premike krila. Tako se naučiš odreagirati preden gre kaj narobe. Ta tehnika je vaja za groundhandling na varnem terenu. Ni primerna za strm alpski teren, saj nimaš zavornih (krmilnih) ročajev v roki.
Vedno se obrni v isto smer
Med treniranjem groundhandlinga in hrbtnega štarta se odloči za eno smer in izključno treniraj to smer. Če spremeniš smer obračanja, se lahko spraviš v nevarnost, ker si osredotočen na druge dejavnike med samim obračanjem. Vsak pilot bo v nekem trenutku doživel, da se bo »napačno« obrnil. Če je tvoja smer obračanja avtomatična, ti ni več treba razmišljati o tem.
Ločite gibanje rok
Rojeni smo z rokami in nogami, kar nam omogoča, da hodimo ali tečemo pokončno. Vsi naši udi delujejo skupaj, da vzdržujejo ravnotežje ali nadomestijo vztrajnost. Zato se naše roke zibljejo. Če smo v nevarnosti padca, se poskušamo refleksno podpreti – samodejno iztegnemo roko, če pademo.
Med vzletom z jadralnim padalom imaš krmilne vrvice v rokah. To pomeni, da vsi instinktivni gibi rok vplivajo na kupolo prek krmilnih vrvic. Ti gibi motijo enakomeren razvoj vzgona. Zato je pomembno, da se zavestno izogibaš svojim prirojenim instinktom.
Poskusi ‘ločiti’ svoje zgornje telo in roke od premikanja nog – hoje in teka. Krmilne vrvice uporabljaj gladko in enakomerno med tekom brez zamahovanja z rokami. To ti omogoča, da krmiliš, pospešuješ ali zaviraš padalo brez naglice.
Idealno je, da noge nezavedno sledijo gibanju jadralnega padalca. To ti omogoča, da se popolnoma osredotočiš na padalo in varno vzletiš.
Če ti je težko se znebiti človeškega instinkta gibanja, si lahko pomagaš s ‘suhim treningom’ (brez jadralnega padala). Ti treningi ti bodo pomagali pri osvojitvi novega položaja in premikanja telesa. To narediš tako, da tečeš z različnimi hitrostmi in z različnimi dolžinami korakov, medtem ko je tvoje telo rahlo nagnjeno naprej in roke držiš pri strani v višini glave.
Tik pred vsakim vzletom moraš znova vizualizirati ‘ločevanje’. Po nekaj časa boš vse naredil intuitivno prav. Vzlet potem ni več napor, temveč užitek.
Vzlet z vetrom v hrbet
Veter v hrbet je lahko zelo nadležen in nevaren. Vendar, če letiš v gorah, boš kmalu opazil, da piloti pogosto vzletajo z vetrom v hrbet. Da bi začutil, kako močan hrbtni veter lahko obvladuješ, moraš vaditi na varnem šolskem terenu pred svojim prvim alpskim vzletom.
Na številnih šolskih terenih se zrak ob mraku umirja, kar je idealen čas.
Za varen vzlet z vetrom v hrbet moraš vedeti, da je profil padala obdan z zrakom in mora razviti vzgon. Šele takrat lahko vzleti in leti. Ali tvoje padalo razvija vzgon lahko poskusiš s potegom krmilnih vrvic. Višja kot je sila potega krmilnih vrvic, bolj zanesljiv je pretok zraka in boljši je vzgon.
Tehnika vzleta s hrbtnim vetrom je: teci hitro! Za vzlet moraš razviti veliko hitrost, da nadomestiš veter v hrbet. Močnejši kot je veter v hrbet, daljšo zavorno razdaljo potrebuješ, sicer ne boste mogli slediti svojemu padalu.
Pri padalih z dolgim hodom krmilnih vrvic lahko uporabite zavorno razdaljo le s pravilno držo telesa: telo mora ostati pokončno med tekom, saj vas le tako nosilne vrvice ne bodo ovirale, roke pa se lahko iztegnejo navzdol. Meja, koliko hrbtnega vetra lahko obvladaš, je odvisna od tvoje največje hitrosti pri šprintu in najnižje hitrosti tvojega padala.
Vedno pričakuj, da boš morali ponovno pospešiti po prvem vzletu. Zato bodi pripravljen dolgo teči in imej pogled usmerjen v tla pred seboj.
Izberite pravo velikost jadralnega padala
Če rad prakticiraš ‘hike-and-fly’ v gorah, se boš pogosto srečal s stranskim vetrom ali z vetrom v hrbet. Prav tako boš moral obvladati neenakomerne in kratke vzletne površine, pa tudi sneg. Prav tako boš verjetno nosil nahrbtnik z dodatno balastno težo, kar ti bo povečalo vzletno težo. Vsi ti dejavniki govorijo v prid temu, da imaš večjo površino jadralnega padala, saj boš z večjo površino hitreje vzletel.
Če imaš rad termično letenje, je izkoristek termičnega leta večji z nekaj dodatnimi kvadratnimi metri, kot pri ‘speed’ ali ‘mini’ krilih. Majhna krila imajo smisel le, če standardno krilo ne more več obvladati močnega vzletnega vetra.
Za maksimalen pustolovski izplen ti svetujem, da uporabiš jadralno padalo in letiš z njim v zgornji sredini razpona teže. Sodobna oprema je nastavljena tako, da je dovolj hitra. To pomeni, da boste leteli pogosteje, dlje in višje v gorah.
Zavorni impulz na strmem terenu
Obnašanje padala med fazo polnjenja varira. Odvisno je od vetra in terena. Na strmih vzletiščih bodite pripravljeni, da se bo vaše krilo hitreje dvignilo nad vas. Razlog za to je, da je jadralno padalo že na večji višini pred začetkom kot na ravnih pobočjih. To pomeni, da ima krajšo razdaljo do zenita. Poleg tega se med fazo polnjenja premaknete po pobočju navzdol. To povzroči večjo napetost vrvic, kar pospeši tudi padalo. Zaradi teh razlogov lahko vaše jadralno padalo nenadoma pospeši naprej v presenetljivo hitrem vzponu.
Da bi vzleteli na nadzorovan način, morate potegniti krilo z nizko hitrostjo in se spomniti, da pravočasno zavirate. Če še niste prepričani, kdaj in koliko zavore vaše krilo potrebuje, je bolje, da zavirate nekoliko prej, kot menite. V najslabšem primeru se bo krilo varno spustilo za vas.
Po drugi strani je prepozno zaviranje bolj tvegano, ker je krilo že pospešilo in ustvarilo veliko vzgona. Takrat je skoraj nemogoče preprečiti, da bi jadralno padalo vzletelo na strmem terenu; let je dinamičen in nenadzorovan, kar lahko privede do tveganih letalnih razmer blizu tal.
Osnovna pravila na strmem terenu so: nežno dvignite krilo, zgodaj zavirajte, in občutljivo sprostite zavore za vzlet.
Prispevek je prirejeni prevod članka How to: get a flying start, iz revije Cross Country, 250.